12.hiša – preskok v izvenmatrično realnost

Tako kot se mala arkana v tarotu zaključi z vesoljem ( št.XXI. ), se astrološko kolo zaključi z 12.hišo. Oba orodja opisujeta razvoj duše: od njene začetne nevednosti in igrivosti prehaja skozi različne zaznavne izkušnje in učenja, ki jo na koncu ( ali pa tudi ne ) pripeljejo do samorealizacije. 12.hiša, ki ji pravimo tudi hiša skrivnosti, neha opisovati izkušnjo in utihne. Skrivnosti se dostikrat niti ne da opisati z besedo. Mogoče jo lažje razložijo vzporedni pojavi in simbolizem 12.hiše: izolacija, skriti sovražniki, daljnji kraji, kriminal, norišnice, bolnišnice. Zakaj taka simbolika? Ker se med razvojem zaznavnega polja raztapljajo znani vzorci, matrično razmišljanje in delovanje se krhata, na praznino, ki nastaja pa nismo navajeni. Procesi bujenja so lahko močni in od nas zahtevajo, da se od matrice oddaljimo, mogoče osamimo in pustimo, da se naš sistem prilagodi novemu dojemanju. Za našo okolico smo lahko čudni, nori, čudaški ali enostavno nesprejemljivi. Kadar vibriramo drugače kot večina, seveda doživimo odpor okolice in tudi sovražnosti. Med procesom razvoja integriramo vase tudi dele sebe, ki so se nam zdeli tako tuji, kot so nam tuji oddaljeni kraji. Z bujenjem dušnega potenciala prihaja na plano tudi dojemanje razlike med moralo in osebno etiko. Družbene norme odpadajo, zato so mesto v 12.hiši našli tudi kriminalci. Razlika med razsvetljeno osebnostjo, norcem in kriminalcem je...očitno skrivnost. Recimo, da je bistvena razlika samo v tem, da z osebno močjo prihaja tudi osebna odgovornost. Nikogar ne moremo več okriviti za svoja dejanja, zato jih najprej premislimo. Zavest in zavedanje posledic sta torej eno in isto. V praznini osame se kar naenkrat odpre vesolje neskončnih možnosti. In matrična realnost postane le okvir, v katerem se lahko igramo.