Odboj/sovraštvo

Za tiste, ki bi poleg fizične discipline radi vadili tudi svoja notranja občutenja, nekaj besed o tem. Zakaj bi se sploh soočali s svojimi lastnimi občutki? V čem je smisel? Ko z zavedanjem osvetlimo del svoje psihe, ki v nam povzroča neugodje, neprijetnost ali pretirano evforijo, nastane šele prostor za kaj boljšega. Dovolj pa je samo, da se zavedamo, da so v nas tudi ti občutki in jih opazujemo, jim damo prostor, da se izrazijo, vendar jim ne dajemo možnosti, da se razbohotijo.

Torej, do česa v tem trenutku čutim odboj? Ali gojim sovražne občutke do nekoga, do skupin ljudi, do različnih narodnosti? Oba občutenja sta v tem času precej izrazita: prvi je pogojen z nekim nevidnim zunanjim sovražnikom, ki je izredno majhen, pa je bil vseeno sposoben zapreti vse in ustaviti skoraj vse naše dejavnosti. Sovraštvo pa je namenjeno razumevanju razlik, ki kot da jih prej nismo opazili: nekateri delamo, nekateri ne, nekateri smo bolj izpostavljeni, drugi manj, nekateri prečkajo našo državo brez dokumentov, mi ostajamo znotraj naše občine, nekateri so okuženi, nekateri ne...

Naša psiha, zato da ostane zdrava, mora biti v stanju prilagodljivosti. V tem času se pojavlja preveč absurdnih, navidez nezdružljivih situacij, da bi gojili v sebi katerikoli navedeni občutek ali misli o njem predolgo časa.