Cenzura

Ne bom pisala o cenzuri medijev, pisala bom o samocenzuri. Z navado, ki se nam je kar že prikupila, a ne??..z maskami na obrazih smo si nezavedno nadeli tudi nagobčnik, ki nas še dodatno cenzurira. Opazovala sem ljudi, sosede, delavce v bankah in trgovinah..V glavnem, od začetka se s to masko ni ne gledalo v oči kot tudi pogovarjalo ne. Ljudje so se obnašali nekoordinirano in okorno. Sedaj smo se malo sprostili, strah pred lastnim mnenjem in odkritim govorom pa še vedno obstaja. Zakaj se samo-cenzuriramo? Ponavadi je ozadje strah. Strah pred tem, da bi izstopali. Strah pred tem, da bi mogoče izgubili kredibilnost. Strah pred tem, da bi izgubili položaj, zaposlitev, status. Strah pred tem, da bi izpadli neumno. Malo pobrskajte po sebi in preglejte, na katerih področjih življenja se najbolj cenzurirate in zakaj. Kaj vse se ne sme, se ne spodobi, ni primerno...in zakaj ne? Dajte si duška, pa čeprav je to nekaj najbolj neumnega, kar ste počeli v življenju...izrazite se, pa četudi je to preklinjanje v kopalnici, jok ob filmu, ki sploh ni tako žalosten...Kar ostaja cenzurirano, se po določenem času odrazi na našem zdravju in počutju.