Proces spreminjanja - anksioznost

Ko nehamo zanikati, da potrebujemo spremembo, naše srce pa še nima usklajenega toka, se v nas lahko pojavi globoka anksioznost, nemirnost. Ta prihaja iz občutka, da ni poti nazaj in da smo v tem trpljenju čisto sami in osamljeni. Dostikrat v tem času zavedanja, da smo v procesu spremembe, um blodi in išče tisoč in en odgovor, poskuša najti racionalno razlago. Anksioznost zaradi procesa spreminjanja se lahko z nas samih preseli tudi v skrb za druge, kar naenkrat lahko čutimo vzorce krivde. Ker s tem, ko se spreminjamo, lahko vplivamo tudi na druge in se seveda sprašujemo, če jih sedaj ne bomo odrinili od sebe oziroma se bodo sami oddaljili. Dostikrat se vzorci, ki jih nismo še predelali, pojavljajo znova in znova. Identični, ali variacije. Dokler se ne premaknemo naprej, lahko leta in leta krožimo v vrtiljaku enega in istega vzorca ter si ne upamo sestopiti. Dolgo časa trajajoča anksioznost lahko privede do stanja, ko se lahko ukvarjamo samo še s sabo; egocentrično in samovšečno celo, lahko ure in ure govorimo samo o sebi, svojih občutenjih in težavah. Zavedanje, da se je potrebno prepustiti procesu, je prvi korak k rešitvi iz objema stresa in anksioznosti.