Odvisnost in odtujenost

Kot refleksija na spremenjene pogoje življenja se v skupnem nezavednem začenjajo odražati predvsem odvisnost in odtujenost. Sta pokazatelja, kaj vse smo si pridelali ali privlekli v svoje življenje, tudi zaradi vseh tehnoloških in ostalih presežkov, v katere nas zvito sili potrošna družba. Ko se nekaj kaotično spreminja okoli nas, lažje vidimo tudi naše lastne pomanjkljivosti in jih začnemo sami spreminjati; le tako se bomo lažje prilagodili in odzivali na nastajajoče se, nove situacije. Na nek impulz od zunaj lahko gledamo na več načinov. Najlažji je seveda ta, da se vdamo, zasmilimo sami sebi, se odtujimo od ljudi in situacij, ki nam povzročajo nelagodje in zapademo v svoje odvisnosti, ki so tako priročno sredstvo za odrivanje življenja. Tisti, ki smo nagnjeni k notranjemu zretju, smo se mogoče hitreje prilagodili na določene omejitve, vendar pa bomo mogoče težje krenili v akcijo. Tisti, ki so nagnjeni k akciji, pa so verjetno v pomanjkanju le te začeli s samouničevalnimi pohodi, naj si bo to hrana, pijača, nakupovanje ali droga. Neobičajne situacije od nas zahtevajo globji pogled v nas same in v hitrejše spremembe in prilagoditve. Najpomembneje od vsega pa je samo-opazovanje in samo-potrjevanje lastnega sveta, ki naj ostane vesel, radosten, zadovoljen, odprtega srca, sprejemajoč, darujoč in predvsem iskren. Iskreno, ljubeče srce je bilo in vedno ostaja luč, ki prebije vsako temino.