Brezmiselnost – prostor neštetih možnosti

Miselni monolog je dostikrat izredno moteča zadeva; poleg tega, da mislimo miljon stvari, ki se začnejo, kaj pa če..in kaj če ne..se dosti ljudi obremenjuje z zelo negativnimi mislimi, ki tičejo izgleda, uspeha, neuspeha, sposobnosti, nesposobnosti, kaj si drugi mislijo o njih, so žrtve različnih nasprotujočih se nasvetov, se težko umirijo, imajo težave s spanjem, koncentracijo, so pod stalnim stresom za katerega sploh ne vedo vzroka, jih je strah.. strah je poleg žalosti mogoče še največji hromilec ter aktivator vsesortnih motečih misli. Kako doseči nasprotje tega brezsmiselnega miselnega procesa, ki kot izgleda, ni naš, saj se odvija avtomatsko in brez naše volje. Za to imamo na voljo več tehnik. A veš, ko si na morju, sonce počasi zahaja, v toplem vetriču poslušaš šumenje morja in oči se avtomatsko usmerijo na horizont? Ali takrat obstaja misel? V avtu, ko vozimo, tudi lahko zelo hitro pademo v podoben, avtomatski pilot brezmiselnosti. Kadar želimo umiriti in uspavati otroka..kadar se popolnoma prepustimo masaži ali glasbi ter plesu..ali hodimo in uživamo v vsakem koraku. Temu stanju pravimo tudi samohipnoza. Terapevti uporabljamo tudi tehnike sproščanja, ki največkrat merjeno pozornost usmerjajo na telo, dih ali sidrišča lepih spominov. V jogi poznamo jogo nidro, ki je pravzaprav priprava za stalno zavestno stanje, tudi v spanju. Bolj kot smo zavestni v trenutku, manj misli se nam bo pojavljalo. Rezultat tega bo brezmiselnost, ki je od začetka zelo nenavaden občutek. Nekaterim je stanje tako tuje, da mislijo, da je z njimi nekaj narobe, oziroma, da so padli v stanje depresije. Vendar je občutek bistveno drugačen, saj ne stiska želodca, ne krči pljuč in ne zapira srca. Občutek je sproščujoč, še več, možnosti, ki se pojavijo znotraj stanja brezmiselnosti so neskončne. Poleg tega, da tako naravno stanje pozitivno vpliva na vse naše telesne funkcije, tudi postavlja ločnico med opazovalcem in opazovanim, enako pa tudi med mislimi, čustvi in telesom. Vse to posedujemo, ni pa nujno, da tega ne znamo kontrolirati ali neprizadeto opazovati. Ko svoje notranje funkcije lahko neprizadeto opazujemo, se jim lahko tudi nasmejemo, jih sprejmemo in opazujemo. Zgodi se, da se lahko zavestno odločimo, da jih uporabimo ali pa tudi ne. Če smo, recimo, navajeni čustveno izsiljevati, se s pomočjo tehnik samozretja, naučimo ta poriv po pozornosti zaustaviti. Če smo vedno prvi pri tem, da bomo vsem pomagali in rešili svet, se lahko zamislimo, ali smo tega res sposobni in ali se dovolj negujemo in cenimo, ter predvsem ali smo najprej poskrbeli zase. Nekatere izmed tehnik umirjanja, zavestnega dihanja in usmerjanja energije se učimo tudi pri reikiju. Reiki kot ena izmed bolj nežnih vej samorazvoja je primerna za vse, predvsem pa za tiste, ki delate z ljudmi. Saj dela ločnico med sočutnostjo, senzibilnostjo in prepoznavanjem različnih energetskih vzorcev, brez da bi ti škodljivo delovali na nas.