Duhovne počitnice

Duhovne počitnice? A je to nekaj, kar bukiraš in se potem vrneš nazaj in ne veš, kje se te glava drži? Ja, seveda so lahko tudi take. Jaz jih poznam od malega. Spomine, prežete z barvami, premikanjem oblik in zvokov narave. Duhovne počitnice si je treba nuditi čisto vsak dan. Najbolje jih je živeti. Če to nekako ni izvedljivo, začni z malenkostmi. Pet minut ne delaj nič. Povečaj tempo: pol ure ne delaj nič. Ta občutek se da usvojiti tudi med delom, tekom, učenjem...gre za občutek lahkotnosti, skoraj ekstatične zadovoljnosti, radosti, milosti..v bistvu, dokler ga ne doživiš, ga je težko opisat. Definitivno, brezmiselnosti. V tem stanju možgani počivajo, telo pa ima možnost regeneracije, povečanega energetskega pretoka, je v stanju homeostaze in počiva. Izloča hormone sreče, varnosti, občutka zavetja, zaščitenosti, brezbrižnosti. Vse tisto, kar mislimo, da nam daje sprememba bivanja, je dosegljivo tudi s preprostimi vajami. Samo si, samo bodi sam v sebi in uživaj duhovne počitnice čisto vsak dan.