Karma

Začenjam s simpatično zgodbico iz Indijske mitologije, ker pač brez zgodbic ne gre. Bogovi in demoni so si nadvse želeli pridobiti amrito, božanski nektar, in so to tudi storili, s pomočjo demonov. Kako so to naredili, je druga zgodba, pomembno je, da so ob razdeljevanju le te spregledali Svarhbanuja, demona, ki je odgovoren za sončne in lunine mrke. Ta je medtem že pogoltnil del amrite in tako postal nesmrten. Kaznovali so ga tako, da so mu odrobili glavo. Revež od takat hodi naokoli, z glavo na eni strani in telesom na drugi. Njegova vloga je tako pomembna, da imata glava in telo v jotishu vlogo planetov. Demonska planeta Rahu in Ketu, glava in telo predrznega demona, tako potujeta po vesolju in iščeta en drugega. Zahodna astrologija jima pravi severni in južni vozel ali tudi zmajske lunarne točke. Gre za navidezni točki na nebu, dve presečišči med tirnicama Lune in Sonca, gledano iz zemlje. Ketuju ali južnemu vozlu pripisujemo energijo utelešenja ali karme, Rahu pa je točka proti kateri se Ketu obrača, to je naša Dharma ali razsvetljenje. Če poenostavim, skozi demonski trup pridemo na ta svet, skozi njegovo glavo pa odidemo. Vmes se v nas preslikava igra ostalih planetov, naše osnovne matrice. Kadar ne razumemo naše karme, oziroma jo ne ozavestimo, nas planeti, zunanje okoliščine, prosto premetavajo, smo nezadovoljni, presenečeni, neizpolnjeni, prazni, sprašujemo se o smislu in tudi zakaj smo si tako življenje sploh zaslužili. Karma sama ni prekletstvo, ni nekaj, kar smo prišli sem pretrpeti, je samo odskočna deska k ozaveščanju in obračanju proti edinemu določenemu dejstvu v našem življenju, to je naši smrti. Kadar razumemo, da je to življenje minjljivo, ga začnemo bolj ceniti. Poleg tega se energija usmerjanja proti naši darmi manifestira kot notranje zadovoljstvo in radost, celo ekstaza. Ko smo energetsko usklajeni s sabo, ko povezujemo ta rep in glavo, se ne sprašujemo ali so naša dejanja pravilna ali ne, enostavno prevzamemo odgovornost zanje. Karma in darma sta poenostavljeno torej dejanje in posledica tega dejanja, ki se odraža v tem življenju, odmev pa se širi tudi v naše bodoče reinkarnacije. Ko prenehamo za svojo žalost, jezo, razočaranost, izgled telesa, utrujenost, načine prehranjevanja, pridobivanja denarja..skratka za vse, kar nas ohranja pri življenju, kriviti druge in prevzamemo odgovornost za svoje življenje, smo na dobri poti, da svojo karmično danost uporabljamo za svojo darmo. Gre za uporabo telesa, čustev in misli, ki nam služijo kot orodja, da živimo svojo najboljšo različico karme/darme. Kadar naše odločitve temeljijo na kalkulacijah, kadar se zatiramo in kadar ne govorimo iz sebe, prav gotovo ne usmerjamo svoje akcije v pravo smer. Takrat ustvarjamo karmični dolg, ki ga bomo morali predelati v kakem drugem življenju. Kadar pa nas življenje radostno usmerja proti našemu cilju, so okoli nas prijazni ljudje in prijetne okoliščine, pa tudi, če niso, ohranjamo v sebi naše bistvo, visoko vibracijo, se naš karmični dolg zmanjšuje in južni vozel začne loviti severnega. Seveda ga fizično nikoli ne ujame, zgodbica govori pravzaprav o čisti nameri in energiji, ki svobodno teče od telesa do glave, od prve čakre, čakre utelešenja, do sedme čakre, čakre razsvetljenega bivanja. Razsvetljenje samo je torej čisti pretok energije po vseh naših telesih, je radostno bivanje tukaj in zdaj, ko se zavestno lotimo vsakega našega dejanja, ker sprejemamo tudi njihove posledice. V tej zgodbi odpadejo družbene norme, naučeni vzorci dobrega in zla, delanje dobrih del z namenom nekomu pomagati ( kaj je dobro, kaj je slabo, nihče ne ve, dokler tega ne začuti znotraj sebe in ozavesti ), ostane samo radost ob delovanju. Življenje je enostavno, ko ga dojamemo takega kot je.