Kdaj prebiješ svojo najšibkejšo točko? – zelo oseben pogled na prihajajoči lunin mrk

Moja najšibkejša točka je bila vedno kontrola. Že od majhnega, ko sem zaradi nerazumevanja družinske drame, ki se je odvijala pred mojimi očmi, enostavno želela umret. Moje prvo srečanje s smrtjo pri treh letih ni bilo uspešno, saj me je rešil dober kirurg. Kljub temu sem verjetno zaradi vnetja trebušne votline za sabo potegnila kar nekaj slabšega zdravja kot bi ga sicer. V družini, ki jo je krojila moja starejša sestra, s svojim nepredvidljivim značajem in zelo zgodaj pridobljeno odvisnostjo od vseh mogočih substanc in dvomljive družbe, nekako ni bilo dovolj prostora še zame. Ne da me moja starša ne bi imela rada, samo toliko več je bilo dela z njo. V zgodnjih letih sem bila priča njenemu rezanju žil in grožnjami, da se bo zafiksala kar pred mano. Družinsko življenje je vsekakor trpelo ob stalnem trepetanju, kaj vse si lahko še moja sestra izmisli in njenimi stalnimi eskapadami od normalnega. Take in drugačne zlorabe so jo pripeljale do smrti. In v roku enega leta in pol sta umrla še oba moja starša. Brez dvoma lahko trdim, da je bila njuna smrt preuranjena in sigurno povezana s smrtjo moje sestre. Zaradi takega otroštva sem verjetno zmeraj želela vsaj nekaj kontrole nad dogodki in ljudmi v mojem življenju. Dostikrat sem želela biti res tisoč procentno prepričana, da vidim prav in verjamem, da so se tisti, ki so me opazovali ob tem mojem početju, res dobro zabavali ob moji “bedasti naivnosti”. Ker sem, še vedno, preplet bedaste naivnosti, in nepopravljivega optimizma. In totalne kontrole. Obe pa imata korenine v mojem otroštvu in odraščanju. Astrologija kot veda o mehanizmih delovanja planetarnih energij mi je tudi dala znanje, da vem, zakaj se obnašam tako kot se, zakaj si nisem izbrala nek drugačen način samoohranitve. Do sedaj me je navečkrat in najbolj pogrelo, ko se je nekdo obregal ob moje astrološko znanje ali na splošno, na moje sposobnosti pridobivanja denarja. Res se sprašujem, zakaj je družba toliko bolj zadovoljna s strokovnjaki, manj pa s strokovnjakinjami? Nikoli nisem razmišljala, kaj kroji uspeh na določenih področjih, pa vidim, da je to pri moških res lahko veščina, pri ženskah pa je vseeno lažje, če je mlada in privlačna...Nočem biti nesramna do mladih žensk, gre predvsem za opis moške družbe, ki je ženske pahnila na področje seksizma in prostitucije, brez da bi jih vprašala, ali si to res želijo. Predvidevam, da si ne. Jaz, večni optimist. Mislim, da si vsaka ženska, ne glede na leta, predvsem želi spoštovanje. Dosti časa, še v mlajših letih, sem si želela priznanje. Ko sem videla, da ga ne dobim, ravno zaradi tega, ker sem več kot dobra, sem svojo lestvico dvignila še malenkost višje. Zaslužim si spoštovanje. Tako kot vsaka druga ženska, ki je poleg tega, da je preživljala družinske drame in izgube, morala krmariti skozi življenje, mogoče sama skrbeti za otroka tako kot jaz in se zanašati samo in izključno samo nase. Seveda, sem ga dobila. Spoštovanje. Tudi skozi vaše spremljanje mojih člankov, mojega dela in vse večje razumevanje astrologije kot tudi drugih področij, ki me zanimajo: joge, meditacije, različnih tehnik sproščanja, reikija in body worka. Brez vsega tega verjetno ne bi bila to, kar sem, mogoče me celo sploh ne bi bilo več. Ko razmišljam o svojem življenju, lahko rečem, da je bilo precej kontrolirana norost, ki mi je še ni uspelo pripeljati do konca. Za vse sopotnike, ki ste me in me še boste spremljali po poti, sem izredno hvaležna. Tudi zaradi vas sem to, kar sem. Tudi zaradi vaših polen, ne samo priznanj, sem to, kar sem. In ko me nekdo spodbode in reče, da ni pri meni izvedel nič pametnega in nič takega, kar sam že ne ve, si predstavljam, da ima še večjo kontrolo nad samim sabo kot sem jo kdaj imela sama. Včasih je priznati, da si ranljiv, težje, kot slišati največjo resnico o sebi.