Kraniosakralna terapija in njene mnogotere uporabne vrednosti

Kranisoakralna terapija je zelo nežna terapija, ki uporablja rahel dotik predvsem na predelu medenice in glave. Z nežnim dotikom in rahlim vlečenjem tkiv terapevt prisluškuje kraniosakralnemu ritmu ali valovanju cerebrospinalne tekočine, ki ovija možgane in tudi hrbtenjačo. Kraniosakralnemu sistemu pravimo tudi “tekoče telo”, ki se ga tretira in harmonizira s posebnimi tehnikami. Cerebrospinalna tekočina se tvori in ponovno vskrava v krvni obtok v ritmičnem zaporedju, ki spominja na plimovanje. Njena naloga je ščititi možgane pred šokom pri udarcu, ravno tako pa je udeležena pri prevajanju živčnih signalov in prenosu hormonov. Kraniosakralna terapija deluje na principu telesa kot celote. Telo ima zmožnost samozdravljenja in samouravnavanja funkcij. Se pa v življenju pojavljajo okoliščine, ko je telo zaradi nagona preživetja primorano določene travme uskladiščiti v svoj celični spomin. Gre za travmatične dogodke kot so lahko sama oploditev celice, nosečnost, porod, bolezen, nesreče, padci, operacije ali duševne travme. V času travme naša telesa kompenzirajo tako, da se v nekem delu omejijo ali zakrčijo in lahko v takem neravnovesju potem kar ostanejo. Pretekla travma pa se lahko na telesu odrazi kot zakrčenost tkiv, mišic ali znižan energetski pretok, včasih se znotraj tkiva prav zasidrajo čustveni vozli, ki jih kraniosakralna terapija lahko odpravi tako, da jih rahlo nagovori. Med samo terapijo se aktivira avtonomni živčni sistem, ki zmanjšuje stres in pomaga presnovi. Telo se med terapijo globinsko sprosti, da si čas in prostor, da se razstrupi in samozdravi. Ima res mnogotere prednosti in se jo lahko uporabi pri: delovni terapiji, v zobozdravstvu, pri kroničnih bolečinah kot so bolečine v križu, glavoboli in migrene, pri težavah s spanjem, kot priprava pred operacijo in pri okrevanju po njej, pri obravanavi šoka in poškodb kot so padci ali slabe novice, pri kolektivnih travmah kot so naravne nesreče, vojne ali epidemije, pri rehabilitaciji, za ljudi, ki delujejo v zahtevnih in stresnih delavnih okoljih, za vzdrževanje dobrega zdravja in duhovni napredek, pri sprošanju in regeneraciji sploh ob stanjih izgorelosti. Dolgoletne študije so pokazale dobrobit terapije pri otrocih, ki imajo razvojne motnje ali motnje pozornosti.