Kraniosakralna terapija in starejši

V Ameriki je Upledger Institute naredil študijo uporabe kranisoakralne terapije pri starejših ljudeh. Kraniosakralno terapijo, specializirano vejo osteopatije, v Ameriki pri svojem delu uporablja več kot 50.000 zdravstvenih delavcev. V študijo so bili vključeni: registrirane medicinske sestre, delovni terapevti, fizioterapevti, ki svojo prakso opravljajo več kot 20 let, kranisakralno terapijo pa več kot 13 let. Približno tretjina njihovih pacientov je bilo starih 60 let ali več in so potrebovali terapije za različne bolezenske znake – predvsem kronične bolečine. Terapevti so za lajšanje težav starejših največkrat izbrali kraniosakralno terapijo. Rezultati, ki so jih sporočili v študiji pa vključujejo: uspešnost pri zmanjševanju bolečin in posledično zmanjšano uporabo narkotikov, izboljšano funkcijsko stanje, v manjšem obsegu pa tudi izboljšavo pri simptomih povezanih z nevrološkimi stanji kot je Parkinsonova bolezen in demenca. Ne glede na težavo, ki so jo tretirali, pa so vsi pacienti poročali o večji sproščenosti, izboljšanju spanca in spalnega ritma ter tolerance na stres. Terapevti so bili zaposleni v privatni praksi kot del rehabilitacijskih skupin, v domovih za ostarele ali hospicih.

Starejši ljudje se največkrat pritožujejo nad različnimi kroničnimi bolečinami povezanimi z degenerativnimi spremembami. Te se lahko pojavljajo v hrbtenici, vratu, ramenih ali drugih sklepih, predvsem kolčnih in kolenskih. Iskali so tudi pomoč pri kroničnih glavobolih. Bolečine so lahko različnega izvora: artiritis, osteoporoza, travma ob padcu, onkološka bolečina, pojavljajo pa se tudi kot posledica Parkinsonove bolezni. Terapevti so poročali, da so večinoma tretirali bolečine, ki so bile dolgotrajne, kronične in pri katerih jim klasična medicina ni nudila pravega olajšanja ( kljub rehabilitaciji, masažam in vajam v bazenu ) ali pa so imeli težave s stranskimi učinki tablet.

Terapevti so s kranisoakralno terapijo lajšali tudi nevrološke težave kot je Parkinsonova bolezen in stanja po možganskih kapeh. Ukvarjali so se tudi s plantar fasciitisom ( vnetjem pete ), hernio, refluksom, težavami pri požiranju po možganski kapi in stanji po obsevanju. Dosti pacientov je poiskalo pomoč pred operacijami, da so zmanjšali živčnost pred posegom, ter tudi po posegu, da bi hitreje okrevali.

Kraniosakralno terapijo so uporabili tudi pri zmanjševanju postoperativnih bolečin, ki so dostikrat povezane z brezgotinjenjem na mestu operacije.

Rezultati študije so pokazali, da je kraniosakralna terapija izredno uspešna pri zmanjševanju bolečin. Večina tretiranih starostnikov je bistveno zmanjšala porabo protibolečinskih tablet , tudi narkotikov. Stopnja bolečine ocenjena z 10 pred terapijo, se je po terapiji zmanjšala vsaj za tri stopnje ali celo popolnoma izginila. Fizioterapevti so poročali o polovičnem zmanjšanju bolečin pri njihovih starejših pacientih. Večina starejših je poročala, da se je njihova kvaliteta življenja izboljšala, saj so zaradi manjše bolečine lahko obrnili fokus tudi na druga področja svojega življenja. Lahko so se več posvečali druženju z drugimi in bolj aktivno sodelovali v dnevnih aktivnostih.

Eden izmed terapevtov je lepo izrazil rezultat njihovega dela: kot bi staremu drevesu dodali gnojilo; nekateri listi začnejo zopet poganjati. Namesto, da bi nekateri deli še vedno odmirali, se življenje nadaljuje.