Kraniosakralna terapija , porodna pot in dokončanje naravnih procesov

S preučevanjem terapirancev so kraniosakralni terapevti ugotovili, da obstaja povezava med različnimi anomalijami pri fukcioniranju telesnih sistemov in dejstvom, da so bili terapiranci rojeni s pomočjo carskega reza. Tako pri dojenčku kot tudi pri materi se naravni proces poroda ni zaključil in telesa obeh so spravila to nenaravno izkušnjo kot travmo. Torej, ženske, ki se iz svoje lastne sebičnosti odločajo za carske reze, naredijo škodo tako sebi kot tudi otroku. Seveda, v primeru življenjske ogroženosti, kadar je porodna pot enostavno preozka ali kadar se otrok odloči, da bo v porodno pot vstopil zadnjično, mogoče ni druge izbire kot carski rez. Otrokovo telo je ob carskemu rezu izpostavljeno veliki razliki v pritisku, saj amnionska tekočina ob rezu z veliko silo izstopi iz materinega telesa. Tako hitro odtekanje tekočine povzroči veliko razliko v pritisku na malo otroško telesce, ki se naenkrat znajde v drugačnem okolju, kot ga je bilo vajeno. Iz občutka breztežnosti, lebdenja v amnionski tekočini, je telo dojenčka kar naenkrat izpostavljeno veliki dekompresiji. Pojav lahko primerjamo s potapljačem, ki je iz velikih globin s preveliko hitrostjo priplaval do površine. Lahko se zgodi, da se membrane kraniosakralnega sistema zarodka ob tej hitri spremembi pritiska precej obremenijo, lahko se tudi rahlo natrgajo, sam kranioskaralni ritem pa zmoti. Še dobro, da so zarodki izredno odporni, saj tudi njihova naravna pot prihoda na svet ni enostavna in tako ne doživijo prevelikih poškodb. Poleg tega, da s carskim rezom rojeni otroci doživijo hitro dekompresijo, pa so tudi prikrajšani za prvo naravno celostno telesno terapijo – naravni način rojstva. Otrok, ki se rojeva na naravni način, gre skozi dokaj počasen sistem uravnavanja. Prilagaja se pritiskom mišic rojevajoče matere in ima čas počasi sprostiti svoje mišično skeletalne sisteme – najprej glave, potem torza, ledvenega predela in na koncu pelvisa. Predvsem glava , katere kosti se med potovanjem po porodnem kanalu prekrivajo, ima čas, da se ob prihodu iz njega poravna, razširi in dobi normalno obliko.

Kraniosakralna terapija lahko pomaga pri dokončanju procesa rojevanja, tako da terapirancu ne glede na leta, omogoči, da gre skozi travmo rojstva in tako zazdravi ter dokonča proces. Enako se lahko tudi materi nudi podporo in možnost, da poporodno telo hitreje dobi svojo prejšno obliko. Porodnica ima lahko tudi sama velike koristi od kranioasakralne terapije, kjer ji terapevt omogoči, da sama preide skozi faze bolečine, travme, sprejemanje spremenjenega načina življenja, ter sprejemanje in lažje povezovanje z otrokom.