O zdravju ali zakaj zbolevajo tudi zdravilci?

Vsakemu, ki se na energetskem nivoju dotika drugih, najprej priporočam knjige ruskega avtorja Sergeja Nikolajevića Lazareva. Sicer bodo bolj po godu tistim, ki razumejo krščansko miselnost in jim je ta domača, vendar je bistvo univerzalno. Kadar posegamo v energetski zapis drugega brez njegovega dovoljenja, brez da bi prosili za višje vodstvo, brez razumevanja, da je le v moči univerzalne sile ali Boga, da ozdravi, si lahko nakopljemo nebroj težav. Tudi zaradi tega osnovnega nespoštovanja in egocentrizma zbolevajo tudi zdravilci. Sicer pa ima moč zdravljenja do neke mere čisto vsak, saj to je ena izmed naših osnovnih funkcij. Naše celice vsak dan odmirajo in imajo spomin, ki sproti tvori nove. Smo božanska sila, ki se je utelesila in ki ima svojo notranjo inteligenco ter veliko neverjetnih zmogljivosti. Kadar delamo stvari v neskladju s seboj, se lahko pojavi bolezen. Bolezen je lahko tudi pripomoček za učenje ali sprejemanje dela, ki so nam ga naložili predniki. Dostikrat se iz bolezni rodijo neverjetna spoznanja, je lahko pravi čistilec vsega nepomembnega balasta, ki nam je zakrival resnično sliko. Zelo malo ljudi umre popolnoma zdravih, vendar obstajajo tudi taki. S stališča strahu pred boleznijo in še večjega pred smrtjo, si vsi želimo ohraniti zdravje, mladost in živeti čimdalj. Vendar je tisto, kar nas poganja, naredilo naše življenje na zemlji minljivo. Mogoče bi morali namesto o dolžini življenja razmišljati o njegovi kvaliteti? Da malo vpletem še del okultnega in astrologijo..Oltar ponavadi označuje posvečen prostor. Na njem se bodo, odvisno od praktikanta, znašli predmeti, ki ponazarjajo to svetost. Enako deluje naš sistem, če ga gledamo z vidika astrologije. Na oltarju rojstne karte so položene naše osnovne značilnosti. Lahko jih orišemo tudi z razmerji med štirimi osnovnimi elementi. Kako kvalitetno jih bomo uporabili pa je odvisno od petega, tistega, ki jih vse povezuje. Peti element ali duh, eter, Bog, univerzalna sila, teče skozi prizmo ostalih. Včasih teče bolje, včasih malo manj dobro. Se pravi, da bi lahko kvaliteto življenja povezali direktno z odnosom do Boga. Kadar smo v toku, prehodni, živi, radostni, v ljubezni, smo v bližini našega kreatorja in sposobni ohranjati vse tiste značilnosti, ki jih moderna doba tako močno želi tržiti s pomočjo tablet, plastičnih operacij in vseh mogočih dodatkov. Da je zadeva še malo bolj pestra, nimamo vsi enako razdeljenih kart, kar je videti že glede na naš fizični izgled. Se pravi, nihče ni podoben nikomur drugemu. Edino lepilo, ki nas vse povezuje, je povezanost v dušni komponenti.