Polna luna september 2022

Moto tele prihajajoče polne lune, ki bo v soboto, v znamenju rib je VSI SMO V ISTEM ČOLNU. Poleg polne lune in vseh neosebnih planetov v retrogradnem hodu se zbirki retrogradnežev pridruži še Merkur. Torej, pestro. In ker ste si zaželeli nekaj lepega za september, ne pa stalno neke moje črnoglede svaritve in priprave na konec sveta, pač pišem o tem. Seveda me polna luna podpira. Luna v ribah in Neptun v ribah v neposredni bližini dajejo slutiti, da je čas za enost. Kaj je tisto, kar nas razloči od drugih? Ali nismo vsi pravzaprav zelo podobni? Kaj je naša družina? Kdo je naš šef? Kje se konča naša pripadnost , je to država, rasa, vera..? Različnosti je neskončno in vse razdvajajo. Najti v različnosti skupnost, skupno povezavo, smoter, smisel, koristnost,mir, vero, toleranco, ljubezen..pa bi bil energetski vtis in pozitiven vidik te lune in tudi časov, ki prihajajo. Torej, vprašanje je: kaj sem zadnje čase nesebično naredil/a za druge? Edino tako se lahko vrednoti to energijo: kot razliko med egoističnim in alturističnim pristopom do življenja ali vsaj do nekaterih dejanj, ki jih delamo. Te aktivnosti lahko opravljamo občasno, vsakodnevno ali pa jih utelešamo, se pravi, da jih živimo in dihamo. Zame osebno, v to domeno vsakodnevnih aktivnosti sodi skrb za moja telesa: tako fizično kot čustveno kot duhovno/dušno. Namesto pozabe v Neptunovih pasteh kot so tablete, droge, alkohol in zanikanje stvari takih kot so, je potrebno vaditi zaznavanje sebe in poskušati živeti svojo lastno resnico. Kdaj sem nazadnje prisluhnila sebi, svojemu telesu, potrebam, hrepenenjem..? Kdaj sem vprašal/a okolico ali kaj potrebuje ali pa čisto spontano nekaj naredil/a, da so se drugi počutili bolje? Kakšna orodja sem pri tem uporabil/a? Kateri občutek je boljši? Ko nudiš sebi, ali ko nudiš drugemu? Da ne bom tako zelo zasanjano neoprijemljiva, bi rada izpostavila prostovoljstvo in društva, brez katerih bi si težko predstavljali naš vsakdan. Vsi verjetno poznate svoja društva, ki skrbijo za duševno zdravje, mentalno zdravje, telefone za pomoč v stiski, društva za pomoč živalim in podobno. Če vas karkoli od tega že dalj časa kliče, darujte ali sodelujte. Izpostavila bi par vej prostovoljstva, ki so mi nekako najbolj superherojska: spremljanje umirajočih in Hospic, gorski reševalci, gasilci in veja gasilcev specializirana za prve posredovalce na kraju nesreče ali v odročnih krajih, kamor težje ali prepočasi pride reševalno vozilo. Za te slednje, se pravi Društvo prvih posredovalcev sem zvedela šele pred kratkim in se mi zdi to res tako koristna dejavnost, da itak ne morem drugega reči kot samo: kapo dol. Ma res, vsem, ki poleg svojih življenj najdejo čas in takole prostovoljno delajo za druge ter se čutijo poklicane za take težke in naporne naloge, bi morali nuditi več kot trenutno dobijo. Tako da, če imate željo prispevati, boste sigurno našli način, da to tudi storite. Take in podobne organizacije mi zmeraj dvignejo vero v sočloveka in me opomnijo, da v težkih situacijah ni razlik med nami. Vsi krvavimo, vsi smo kdaj žalovali, sočustvovali..kaj smo pa zares v teh trenutkih naredili za druge, pa nas je dolgoročno definiralo kot osebe in ljudi. In to šteje.