Prva hiša - moja osebna zgodba skozi avtoimunsko bolezen

Najprej bom začela, tako kot znam. Znam veliko, to mi je bilo dostikrat povedano, pa vendar za določena znanja rabim leta in leta, da jih zares usvojim in stopam z njimi dovolj samozavestno. Nihče pač ne zna vsega, lahko pa zablefira kdaj pa kdaj..Hec, hec, hehehe.. Vsekakor moje znanje ni prišlo samo od sebe, pa vseeno je še vedno in bo, samo moja pot do same sebe. Prva hiša torej pove, kako bi radi, da nas vidijo drugi. Še enkrat preberite ta stavek. To nismo mi, to je naša projekcija tega, kar bi radi bili, oziroma s čim se identificiramo. Zato v prvi hiši domuje tudi naša fizična predstavna oblika, ali kako izgleda naše telo. Sama imam s svojim telesom simpatičen dialog, ker mi vsak dan ponuja določene izzive. Recimo, da se še vedno učim živeti v njemu. Upam, da me tam gor tisti ne ukinejo prehitro, ker sam ravno začela nekak razumevat njegovo subtilno naravo. Kje zdaj tukaj uskoči avtoimunska bolezen? No, uskočila je 25 let nazaj, z rojstvom mojega sina. Zaradi kompliciranega poroda in močne krvavitve po porodu sem po nekaj mesecih izkusila prvi zagon avtoimunske bolezni ščitnice. Moje telo se od takrat konstanto spreminja, še posebej, ker sem želela večino zdravstvenih zadev reševati s podporo alternativnih metod. Večinoma so mi pomagale, zato sem se začela tudi izobraževati na to temo. Nič te bolj ne uči o zdravju kot bolezen in nič te ne izuči bolje kot bolečina. Ker je telo tak fascinanten del nas in ker sama razumem ljubezen kot zelo taktilno, me je nabolj privlačil body work..Vse v povezavi s telesom in kako ga vzljubiti pravzaprav, me je učilo in me še zdaj uči o sebi in o drugih. Skozi moje razumevanje svojega telesa se učim razumeti tudi druga. Telesa se da gledati na več načinov: lahko so suha ali debela. Lahko so topla ali mrzla. Lahko so stara ali mlada. Lahko so mučena in zlorabljana ali voljna in zadovoljna. Prvo hišo lahko torej razložimo kot našo reakcijo na okolico ( prva hiša je v opoziciji s sedmo, kjer so vsi drugi, torej okolica ): ali nam je ta grozeča, zahtevna in nedostopna? V tem primeru bo naše telo izgledalo mučeno in zlorabljano ter s časoma pridobilo tudi kakšno bolezen. Če pa je naša okolica sprejemljiva, prijazna in dostopna, bodo naša telesa voljna in zadovoljna. Preden pa spremenimo okolje, se vprašajmo, ali smo do sebe prijazni in dostopni, ali smo prestrogi in prezahtevni ter kaj lahko spremenimo? Ko se spremeni naše dojemanje samih sebe in kaj zahtevamo sami od sebe, se tudi naše dojemanje okolice ter odzivi okolice lahko spremenijo. Ni pa nujno, da se odzivi okolice spremenijo tako, da se boste počutili sprejete. Lahko se zgodi ravno obratno: lahko, da vas bo vaša okolica dokončno odrinila, ker pač ne vibrirate tako kot prej. Vsekakor avtentičnost ali radost in ljubezen s samim sabo ter svojim telesom nima čisto nič opravka s popularnostjo, povprečnostjo ali socializacijo. Je pravzaprav obraten proces, saj se obračamo navznoter in ne navzven. S svojo pojavnostjo in obnašanjem ne sledimo nikogar, ne iščemo potrditve in ne odziva. Samo smo. Mit prve hiše je torej maska in telesna obleka, ki jo nosimo, nič več. Vsak od nas je ( lahko ) dosti več.