Retrogradnost neosebnih planetov – ponovitev lekcij iz prejšnjih sezon

Obljubila sem, da nekaj več napišem o ponovnemu, vnovičnem, navideznem dogodku: o retrogradnosti vseh neosebnih planetov, ki se z zadnjim, Uranom, zgodi 25.8.2022, dva dni pred mlajem. Pred samim mlajem se več razpišem o dinamiki med osebnimi in neosebnimi planeti, trenutno imam fokus samo nad to ponovno retrogradnostjo. Kaj zdaj spet to pomeni in kaj lahko pričakujemo? 25.8. 2022 se kot zadnji, ponavljalec, obrne Uran in tako konča sliko retrogradnih planetov: Jupiter je na 7.stopinji ovna, Saturn na 21.stopinji vodnarja, Uran na 18.stopinji bika, Neptun na 24.stopinji rib in Pluton na 26.stopinji kozoroga. Retrogradni neosebni planeti delujejo na kolektivno nezavedno, na politične situacije in gospodarstva bolj kakor na osebe, torej bolj so usmerjeni na kolektivno klimo. Kadar so retrogradni, premikajo našo pozornost na življenjske lekcije, ki se jih učimo kolektivno. Jupiter na 7.stopinji ovna še vedno pritiska na agresijo, sovraštvo, povišano oboroževanje, segregacijo, ločevanje ljudi..glede na to, da je ob Uranovem obratu na 7.stopinji, se lahko ta lekcija prenese na čisto osebno raven: na osebnem nivoju bomo zaznavali zadeve, ki so povezane s tematiko vojne. Tudi, če si govorimo, da nanjo nimamo vpliva, se bo posredno preselila v našo hišo, dvorišče ali delovno okolje. Saturn predstavlja vse avtoritativne figure, oblast, predstavnike moči, ki s svojo retrogradnostjo v vodnarju izgubljajo na veljavi, na 21.stopinji, stopinji strelca, še bolj tonejo, kar se tiče kredibilnosti. Uran bo kot zažigalna vrvica svetlil prejšnje retrogradno obdobje in kazal na pomanjkljivosti religijskih in političnih aparatov. Neptun v ribah in še na ribji stopinji poveže kolektivno nezavedno in res hudo dvigne vibracijo – mogoče se bo končno 101.ovca zavedla, da smo nerazdružno povezani in da nas druži še dosti več kot pridobivanje denarja. Da borze in banke niso zaresni merilci uspešnosti, ravno tako kot to niso doseženi cilji in marže. Dokler se povpraševanje po dobrinah, storitvah in surovinah s sposobnostjo samoobnove Zemlje konča konec julija, to ni dober znak. Se pravi, človeštvo že v sedmih mesecih izčrpa zemljino sposobnost samoobnovitve in jo potem nadaljnih pet mesecev samo še dodatno eksploatira. Na zelo dolgi rok to sigurno ne bo več šlo in edino pravilno bi bilo na globalnem nivoju znižati apetite po surovinah, ki jih nimamo več. Enako velja tudi za svetovno populacijo, saj so ravno tako kot odpadki, ki se kopičijo, tudi novi prebivalci zemlje hiperprodukcija. Vsekakor bi morala obstajati neka globalna regulativa, ki bi posegala na ti dve področji. O tej preveliki rodnosti in njenem zmanjševanju govori ravno Puton v kozorogu, stopinja je pa druga, kar je stopinja bika: to je stopinja zemlje in hrane, kar bi pomenilo, da se bo potrebno zavestno odločiti za manj ust, če je manj hrane. Za pričakovati je manj hrane in ne bodo stradali pregovorno samo Afriški otroci, ampak tudi marsikateri drugi. Včasih podvomim, da je naše skupno nezavedno sposobno kakšnih močnih ozaveščenj, bolj se mi zdi, da se kot bakterija seli do konca petrijevke in se sedaj že počasi duši v svojih izločkih in pomanjkanju hrane. Spet drugič pa me prevzame vsesplošni optimizem in vera, da nekje obstaja načrt za vse nas, ki se mogoče skriva ravno v teh retrogradnih gibanjih. Einstein bi rekel: Kdorkoli, ki si privzame vlogo poznavalca resnice in spoznanja, propade ob smehu bogov. Torej, kdo ve. Vseeno pa bi špekulirala za zaključek: poleg misli, da je prišlo do neke prekretnice v gibanju nasprotujočih se sil, ob tej retrogradnosti dobivam občutek, da gre za nek prosti tek ali celo postanek, ki ga bi bilo zelo dobro nafilati z zavestno zahtevo po okrevanju in zdravljenju našega nezavednega, da spregleda stvari take kot so in se združi v zavestno reševanje vseh nas, dokler še imamo čas.