Sinhronicitete so način, kako se naše dojemanje in determiniranost odraža na matrici. Karl Gustav Jung je pojav sinhronicitete, oziroma slučajnih pokazateljev in dogodkov, označil kot dokaz, da sosledje nemogočih slučajev ni več slučaj, ampak sihroniciteta. Sinhroniciteta je dokaz, da lahko s svojim ciljnim in merjenim miselnim tokom spreminjamo realnost.
Obstaja več različnih vrst sinhronicitet, dajmo se jih lotiti po vrsti.
Opozorilna sinhroniciteta se zgodi tik pred nekim stresnim ali zaznamujočim življenjskim dogodkom. Kadar se pripravljamo, da bomo korenito spremenili naše življenje, se v matrici pojavi kaotičnost, ki se lahko navzen odrazi kot neko sosledje dogodkov. Opozorilna sinhroniciteta nas opozarja na to, da ne skrenemo po neki možni bodočnosti, ki nam ne bi ustrezala. Primer take sinhronicitete bi bil, da pred pomembnim dogodkom zbolimo, ne moremo dobiti določene osebe na telefon, kličemo napačne številke, vsi dogovorjeni datumi se prestavljajo...Moja zadnja sihroniciteta, ki mi je povedala, da se gibljem v napačni smeri, je bila vrana, ki se je kar dobrih petnajst minut kopala v luži na našem nadstrešku. Meni je ta sinhroniciteta povedala, da se morem določenih praks otresti, "se umiti".
Potrditvena sinhoroniciteta pa ravno obratno, potrjuje, da smo na pravi poti. Recimo, da se nam vrata v smer, ki smo si jo zadali, kar sama od sebe odpirajo. Ljudje nam hodijo naproti s podobnimi idejami in ponudbami. Kadar se nam dogajajo tako potrditvene sinhronicitete smo lahko prepričani, da smo blizu svojega avtentičnega jaza. Avtentičen jaz ima podporo univerzuma, ki si nič bolj ne želi kot to, da bi se ta izrazil v svoji popolnosti. Primer take sinhronicitete bi bil, da nas vsi vabijo na določene skupne dogodke, ki tudi nas zanimajo, na reklamah se pojavljajo besede in pojmi, o katerih razmišljamo, vsi dogodki so nam v prid in nas celo usmerjajo hitreje proti zadanemu cilju.
Preroška sinhroniciteta se lahko zgodi skozi ponavljajoče se številke, tablice z določenimi črkami, barvo dežnikov ali oblačil mimoidočih. Ravno tako se lahko pojavijo v sanjah kot pojavljajoči se simboli ali situacije. Tako sanje kot pojavi v realnem življenju nas opozarjajo, da imamo lahko nad njimi določeno mero kontrole in da so odraz našega notranjega sveta. Primer take sinhronicitete bi bile preroške sanje, ki točno napovejo določen dogodek ali osebo, ki je še ne poznamo, pa jo spoznamo kasneje. Lahko videvamo enake barve, recimo rdečo, ki si jo lahko razložimo kot hitrost ali akcijo, ki potem res sledi.
Manifestacijska sinhroniciteta je takojšnja realizacija misli ali želje. V tem primeru smo sposobni z mislimi vplivati ne samo na našo prihodnost ampak tudi na našo preteklost. Saj v momentu realizacije, ki je zdaj, kreariamo tudi preteklo možnost za realizacijo v prihodnosti. Take sinhronicitete so recimo zeleni val ali parkirni prostor, ko ga res potrebujemo. Sama sem manifestirala pojav rumenih dežnikov: v pol ure smo našteli 14 rumenih dežnikov in nobenega druge barve. Kar je precej noro, če pomislimo, kaj vse je potem še možno.
Priložnostna sinhroniciteta nam omogoča, da se odločamo brez pomisleka, saj nam je takoj domača. Priložnosti nam lahko prihajajo kar naprej nasproti, pa o njih ne razmišljamo in jih prezremo. Kadar smo v toku zaznavanj sinhronicitet, razmišljamo o tem, kaj potrebujemo in stremimo k cilju, se te samodejno povečajo.
Kadar nam sinhronicitete nakazujejo različne možnosti in bodočnosti, je mogoče čas, da se lotimo njihovega raziskovanja. Sinhronicitete nas lahko vržejo iz udobja uspavane rutine in nas pahnejo v realnosti, ki si jih sploh nismo upali predstavljati.
Comments