Starejši – skupek življenjskih izkušenj

Najboljše “ pikice na i” sem dostikrat slišala mimogrede, a veš, uno ko ti univerzum pošlje odgovor skozi usta nekega neznanca ali nekoga, s katerim si čisto slučajno spregovoril par besed v trgovini, avtobusu, na postaji..Včeraj sem grede iz trgovine srečala sosedo, ki je na vratih povedala veliko modrost ( govor je šel seveda o edini temi, ki še obstaja ) : “ Sami, znotraj nas samih se moramo osvoboditi in potem se bo nehalo. “ Čista, filmsko Matrix scena, iz ust starejše osebe. Mislim, da bi morali starejše razglasiti za narodno bogastvo ali kaj podobnega. So materializirani skrbniki časa in prostora. Opomniki, kako je bilo včasih, kaj je bilo v tistih časih dobro in kaj je mogoče pametno negovati še naprej. Ena izmed stvari na katero sem ponosna je tudi to, da sem naučila sina bolje kuhati kot kuham sama. Mogoče še večji dosežek bi bil, če bi znal hrano sam pridelati. Da ne zaidem..kadar smo v dilemi, vprašajmo babico, teto, dedka, gospoda s palico na sprehodu. Zaradi neobremenjenosti s cajtgastom starejši nekako štrlijo ven iz matričnega mišljenja in imajo lahko zelo enostavne rešitve za naše nemogoče velike težave. Ločevanje skupnosti na funkcionalne in nefunkcionalne, potrebne in nepotrebne, se bo verjetno morala kaj kmalu spremeniti. Kakor tudi naše razumevanje koristnih in nekoristnih delavnih mest, načina izobraževanja, spreminjanja tipov zaposlitve. Vsekakor zanimivo obdobje, ki za nekoga, ki ima že nekaj let za sabo in je vajen takih in drugačnih sprememb, ni pravzaprav nič posebnega. S pridobivanjem izkušenj prideta še dva miselna preskoka – definitivno nas staranje uči vztrajnosti, drugo pa, da odnehamo prej, kot smo mogoče v preteklosti in si priznamo, da pač nekaj ne zmoremo ali celo nočemo. Skladno s tem, se poveča hvaležnost in odpuščanje.