Zakaj pozitivne afirmacije ne delujejo?

Ok, da se malo razpišem o čarovništu, ko so me itak skozi moje življenje označevali za marsikaj, med drugim tudi za satanistko, danes pišem o mojem priljubljenem načinu spreminjanja realnosti: čarovništvu. Kadar se nameravano lotimo spremeniti svoje vzorce vedenja, obnašanja ali življenja, uporabljamo čarovnijo, oziroma magijo. Čarovniški postopek mora vsebovati več prvin, ne samo eno, zato je možno, da se vam čarovniška operacija sfiži, če ni vseh sestavin. Pozitivne afirmacije nagovarjajo našo razumsko polovico – tisto torej, ki razume, kaj ji govorimo. Za to, da jo bo razumela tudi naša podzavest, pa je potrebno uvesti še vizualizacijo. Vizualizacija je lahko aktivna: predstavljamo si sami sebe v želeni situaciji. Lahko pa je tudi slikovna predstavitev: narišemo si želeno situacijo, kjer moramo nujno biti tudi mi v njej narisani. Da dosežemo povezavo med racionalno in iracionalno polovico naših možgan moramo uporabiti še dve zadevi: našo voljo in naš astraL. Astralna sfera ali čustvena sfera je mesto, kjer se začnejo pojavljati zametki naših realnosti, iz nje materializiramo. Volja pa je skoncentrirana mentalna usmerjenost. Moja volja je in tudi hočem...tako naj se začne naš nagovor za doseganje cilja. Univerzum nima rad cincanja in neizrazitih želja. Vse to mora biti izrečeno z močnim emotivnim izrazom. Tako kot molitev ne deluje, če ni iskrena in čustvena, tudi magija ne bo delovala. Drugo, kadar se lotevamo takih merjenih postopkov spreminjanja realnosti, jo moramo dejansko začeti živeti. Če hočemo več denarja, ne moremo škrtariti. Če hočemo, da smo priljubljeni, ne bomo opravljali in blatili druge za njihovim hrbtom. Če bi radi boljše zdravje, ja verjetno se bo treba premakniti in dvigniti rit. Magija deluje, kadar verjamemo, da bo delovala in kadar vanjo vložimo veliko truda, predvsem pa ne pokleknemo pred prvimi neuspehi.